Ob koncu oktobra 2009 je luč sveta zagledala nova zgoščenka, ki jo je izdalo Kulturno društvo Folklorna skupina Karavanke in Kulturno umetniško društvo Triglav, na njej pa je mogoče slišati ljudske pesmi in viže, ki jih izvajajo pevci in godci dveh kulturnih društev – Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča in Folklorne skupine Triglav s Slovenskega Javornika. Zgoščenko je pripravila mag. Metka Knific, posneli pa so jo sodelavci Radia Ognjišče
Posnetek oddaje na radiu Ognjišče: Stare pesmi iz mladih ust
dr. Bojan Knific
Zaradi želje po poustvarjanju pesemskega izročila, se je že pred leti združilo nekaj pevcev, ki so sicer vključeni v KD FS Karavanke, Tržič in KUD Triglav, Slovenski Javornik – Jesenice, ter na nekaj daljših druženjih (pevskih vikendih) in vajah spoznavali značilnosti in posebnosti zapisanega in objavljenega pesemskega izročila. Spoznavali so ga na njim lasten način in v izvedbo vpletli del preteklosti, del sodobnosti, veliko mladostnega žara in – predvsem – prijateljskega vzdušja!
Na svojevrsten način pa pri KUD Triglav že več let delujejo godci, ki so za potrebe pričujoče zgoščenke posneli delček programa, ki ga izvajajo. Izbrali so viže s širšega Slovenskega prostora, in sicer tiste, ki so se jim v letih delovanja najbolj ulegle v prste in ušesa, eno vižo – štajeriš – pa so pripravili skupaj s pevci.
Glasbeno izročilo nikakor ni nekaj nespremenljivega, saj živi in se razvija ob vsakem izvajanju. Zapisi pesmi in viž, ki jih imamo danes za ljudske, so sicer objavljene v številnih knjigah, ki jih poustvarjalci glasbenega izročila uporabljajo, nenazadnje so objavljene tudi na številnih nosilcih zvoka, a brez žive izvedbe, ki je vsakič znova drugačna, to izročilo ne bi živelo niti v sekundarnih oblikah. Niti filmski zapis, še manj zvočni ali zapis na papirju ne more razkriti vseh razsežnosti petja in godčevstva, pa vendarle tudi ti zapisi prispevajo pomemben delež k poznavanju in razumevanju glasbe preteklosti in sodobnosti. Na pričujoči zgoščenki se prepletata preteklost in sodobnost – na mestih namenoma, drugje nenamerno, vsekakor pa s ciljem, da bi v različnih delih objavljeno glasbeno izročilo (p)ostalo živo. S petjem in igranjem so oživeli notni zapisi, ki so jim do novega glasbenega izraza pomagali arhivski zvočni posnetki ter spremljanje neposrednih in posrednih nosilcev glasbenega izročila. S snemanjem so ponovno postali (le) zapisi, za ohranitev pa bi si želeli čimvečkratnega živega izvajanja. Če tega zaradi kateregakoli vzroka niste deležni ali pa bi si ga želeli več, vam nekdanjo, z današnjo mladostjo prežeto zvočnost nudi pričujoča zgoščenka.
Večina posnetih pesmi je povzeta po gradivu, ki priča, da so se te pesmi pele na Gorenjskem, mnoge tudi v Tržiču. Provenienca programa iz okolja, kjer skupina deluje, je eno od temeljnih programskih načel pevske skupine, saj želi domačemu okolju vrniti tisto, kar je v njem nastalo, a se v živem izvajanju ni ohranilo. Tudi z novim petjem se bolj poustvarja kot ohranja, pomembno pa je predvsem to, da petje in igranje združuje in daje vrednost življenju, ki se ga v nasprotnem ne bi spominjali na enak način.
Na zgoščenki, na kateri je 26 pesmi in viž, godejo Franci Šolar (vodja godcev; bas), Mater Oštir (violina), Domen Pavlič (harmonika) in Simon Šinkovec (klarinet) in pojejo Matej Oštir, Matija Polajnar, Rok Podakar, Borut Krč, Mitja Vouk, Maruša Stres, Špela Srečnik, Mateja Štular in Katja Oštir, pri pevcih pa sicer sodelujeta še Nastja Gosar in Maruša Kovačič.
